V šolskem letu 2021/22 se je Vrtec Renče prvič vključil v Mrežo gozdnih vrtcev in šol Slovenije, ki deluje že več let. Z Mrežo upravlja Inštitut za gozdno pedagogiko in ima podporo pri Zavodu za šolstvo

Potrebno je bilo kar nekaj priprav, prebiranja literature ter poglabljanja v  gozdno pedagogiko, da so otroci iz skupin Oblački, Mavrice in Čebele v naravo vstopili na čimbolj dejaven način. Vsega so se želeli dotakniti, vonjati, okušati, raziskovati in preizkusiti. V gozdu oziroma v naravna okolja v okolici vrtca (travnik, polje, vinograd, vrt) smo skušali preko celega leta zahajati čim večkrat. Vsaj enkrat tedensko, pri čemer pa smo upoštevali zmožnosti otrok in njihove želje. 

Biti »gozdni« je bilo za nas nekaj »živega, spreminjajočega«, saj smo celo leto odkrivali živa bitja v gozdu in na travniku, razvijali gibalne sposobnosti, pridobivali izkušnje, skrbeli zase in za druge, veliko sodelovali med seboj in se dogovarjali, ustvarjali …  »Gozdni« vzgojitelji smo iskali pot nazaj k naravi, k večji svobodi gibanja in razmišljanja, ki smo ga včasih že poznali, a ga je izrinil sodoben način življenja.

V prvem letu sodelovanja smo se sodelujoči iz vrtca trudili, da so otroci :

  • čim pogosteje obiskali gozd,
  • v igri v gozdu uživali,
  • raziskovali,
  • se igrali z naravnimi materiali,
  • doživeli veliko novih izkušenj,
  • ostali zdravi in v dobri fizični kondiciji.

Gozd oziroma naravo smo sprejemali kot odlično igralnico oziroma prostor, ki je v vseh letnih časih zanimiv, poseben, drugačen, se spreminja in je vsakemu izmed nas dal nekaj posebnega, drugačnega. Pomembno vlogo smo prevzeli »gozdni vzgojitelji«, ki smo otroke celo leto navduševali nad naravo, jim nudili pozitiven vzor, jih spodbujali k opazovanju in raziskovanju, jim omogočali nove izkušnje in izzive ter problemske situacije, s katerimi so otroci so pridobili nova znanja in izkušnje.  Staršem je bila Mreža gozdnih vrtcev predstavljena na roditeljskih sestankih v septembru. Dobili smo njihovo podporo, otrokom pa so priskrbeli škornje za sproščeno raziskovanje in odkrivanje narave v vsakem vremenu.

Odzivi otrok na dogodivščine v gozdu so bili vedno pozitivni, polni veselja, navdušenja in želje, da bi se ponovno vrnili. V gozdu so se otroci prosto igrali, preskakovali jarke, se obmetavali z listjem, plezali, premagovali strah pred hojo v hrib in navzdol, se valjali po listju, opazovali reko in poslušali potoček, odkrivali živali, si pomagali med seboj, se dogovarjali …

V pričakovanju novih gozdnih dogodivščin!

Zapisala: vzgojiteljica Mateja Komac