Učenci 7.a in 7.b so se v sredo, 31.5.2023, podali na ekskurzijo v Trento. Po dolgi in vijugasti cesti smo se po dobrih dveh urah in mnogih slabostih le pripeljali tja. Najprej smo se povzpeli do izvira Soče, potem pa smo jo mahnili po Soški poti navzdol. Pot je bila lepa, dišalo je po mogočnih bukvah, macesnih in črnem gabru. Odmevalo je ptičje petje in šumljanje Soče.
Poleg značilnosti alpske pokrajine, na katere je ves čas prijazno opozarjal vodič Edvin, pa so si sedmošolci gotovo najbolj zapomnili namakanje nog v ledeni Mlinarici, plezanje po balvanih in hojo po ozkih visečih brveh.
Še ena posebnost se nam je zgodila. Ob poti smo srečali starejšega gospoda, ki je sam zelo navkreber potiskal polno samokolnico drv. Beseda je dala besedo in že smo zavihali rokave in vsak sedmošolec (tudi vodič in učiteljice) je odnesel večji ali manjši »čok« s ceste kar precej visoko do kupa drv ob hiški tega gospoda. Zelo nam je bil hvaležen, mi pa smo opravili nekaj dobrega.
Dan se je zaključil z obiskom Trentarskega muzeja, manjšimi in malo večjimi lumparijami in dolgo vožnjo domov, kjer je odmevala pesem po avtobusu in smo na slabost in ovinke pozabili.
Mojca Saksida
razredničarka 7.b
