V četrtek, 1.12.2022, je od 15.00 ure dalje na naši šoli potekal bralni tabor za vse prijavljene od prvega razreda dalje. Učenci so se prijavili na različne delavnice, ki so jih izvajali učitelji in tudi nekateri učenci, rdeča nit vseh delavnic pa je bila PRAZNOVANJE.
V avli smo preverili prisotnost učencev in nato odšli na delavnice, ki so potekale tri ure. Izbirali smo med izdelovanjem okraskov, voščilnic, športnimi igrami, prazničnimi eksperimenti, izdelovanjem svetilk iz bambusa, prazničnimi nohti in frizurami, peko piškotov, debato, papirnato novoletno jelko, sprehodom po poteh prve svetovne vojne in še marsičem. V treh urah se je po šoli tudi v popoldanskem času razlegal sproščen trušč otrok, ki smo se ob učenju malo drugače predvsem zabavali in družili.
Po koncu delavnic smo odšli na malico, učenci prvega triletja so s starši odšli domov, ostali pa smo se začeli pripravljati za odhod na večerni sprehod z lučkami. Med sprehodom smo se pogovarjali, fotografirali, prepevali in občudovali nočno dogajanje na bukovškem polju. Kljub rahlemu dežju dobre volje ni primanjkovalo.
Ko smo prišli nazaj v šolo, smo se preobuli in odšli na večerjo. Za večerjo smo jedli pohano meso in krompir. Bilo je odlično. Po večerji smo odšli v učilnice, jim spremenili postavitev in si pripravili spalne vreče ter se pogovarjali. Nekateri so si ogledali film Avatar, drugi učenci so igrali družabne igre, tretji so brali v spalnih vrečah, četrti so si ogledali nogometno tekmo, ki je ravno potekala na svetovnem prvenstvu v Katarju. Nočni ogled zvezd je zaradi oblakov žal odpadel. Kar precej učencev nas je odšlo v telovadnico, kjer smo igrali med dvema ognjema. Bilo je zanimivo, saj so nekateri prihajali, drugi odhajali, ves čas pa nas je bilo v dveh ekipah zelo veliko in kar je še posebej zanimivo, bili smo zelo pomešani – punce, fantje, od četrtega do devetega razreda. Pa je šlo! In to dobro!
Približno ob 21.45 so nas začeli preganjati k počitku. Ni nam dišalo. Smeh in tiho klepetanje se je vleklo še dolgo v noč, čeprav smo vedeli, da bomo naslednje jutro zaradi tega neprespani. Četrtošolci so imeli celo maraton v branju, saj so lahko brali, dokler jim ni zmanjkalo moči.
Zbujanje pred 7. uro ni bilo niti najmanj prijetno. A se ni dalo drugače. Vse smo pospravili, se umili, učilnice so spet dobile svojo ustaljeno podobo. Sledil je zajtrk, ki ga v šoli ponavadi ni, in je bil zato še posebej dober. Čokolino! In že so začeli prihajati ostali učenci, ki jim je bilo verjeno žal, da se tabora niso udeležili, ko smo jih pripovedovali, kako lepo je bilo.
Sledil je tehnični dan, ko smo našo šolo spet preoblekli, tokrat v ledeno deželo, kjer živijo pingvini in je polno snega. Ravno prava vsebina za neprespano – a vseeno izjemno bralno noč.
Anja Lukežič, 9.b
OŠ RENČE
